IZDELAVA FASADE-Ljubljana in okolica

Radi bi vam olajšali odločitev glede izbire materialov pri izdelavi fasade zato vam navajamo nekja dejstev.

Fasadna toplotna izolacija

Za uspešno vgradnjo fasadnih izolacijskih plošč je ključno pravilno spoštovanje postopka in navodil proizvajalca. Stik izolacijskih plošč mora biti tesen, pri čemer mora biti površina suha, ravna in čista. Vsaj 60 % celotne površine plošče mora biti prekritih s sistemskim fasadnim lepilom. Če se pojavijo razmiki med ploščami, jih je treba zapolniti s kosom toplotne izolacije ali vbrizgati s poliuretansko peno, ki se po strjevanju poreže in poravna.

Natančna vgradnja je ključna za lep izgled končane fasade in dolgoročno učinkovitost sistema. Izolacijske plošče za fasade so na voljo v različnih materialih, ki imajo specifične lastnosti glede na sestavo. Razlikujemo plošče s preklopom in brez preklopa, med najbolj pogostimi pa so EPS (stiropor), grafitni EPS, kamena volna in lesne izolacije.

Garancija in subvencije
Za priznanje sistemske garancije je pomembno, da se fasadni materiali vgradijo po navodilih proizvajalca. Garancija običajno znaša 5 ali 10 let. Pri tem je ključno, da je izvajalec fasade odgovoren za pravilno vgradnjo. Fasadni sistemi, ki jih priznava Eko sklad Republike Slovenije, omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev za energetsko učinkovite naložbe.

Sistemski certifikati in standardi
Fasadni sistemi morajo imeti ustrezen sistemski certifikat po evropskem standardu ETAG 004, ki ga izdaja pooblaščen laboratorij.

Kamena volna:

Kamena volna je naraven in trajnosten izolacijski material, ki ponuja izjemne toplotne, zvočne in protipožarne lastnosti. Je vsestranski material, primeren za vse vrste objektov – od stanovanjskih, javnih do industrijskih stavb. Poleg funkcionalnih prednosti kamena volna prispeva k zdravemu bivalnemu okolju in večji energetski učinkovitosti, kar jo postavlja v ospredje trajnostne arhitekture.

EPS - Stiropor:

EPS fasadna izolacija je narejena iz ekspandiranega polistirena. Po obliki plošč jo ločimo na plošče z ravnim robom in plošče s preklopom. Odlikuje jo odlična toplotna izolativnost, dobra požarna odpornost in zadovoljiva zvočna izolativnost. Zaradi nizke teže in precej visoke trdote nam omogoča najbolj enostavno montažo med vsemi drugimi fasadnimi izolacijami.

XPS - Stirodur

XPS izolacija je narejena iz ekstrudiranega polistirena. Enako, kot pri EPS izolaciji obliko plošč ločimo na plošče z ravnim robom in plošče s preklopom. Plošče iz XPS izolacije se med seboj razlikujejo tudi po trdnosti. Od 300 kPa do 700 kPa. Zaradi visoke trdnosti so najbolj primerne za izdelavo cokla fasade in izdelavo skritih napuščev.

Lesnovlaknena izolacija:

Ta izolacija je narejena v več fazah tehnološkega postopka. Najprej les razvlaknijo nato ločijo naravno vezivo lignin od vlaken, lignin nato v naslednjem koraku uporabijo, kot lepilo pri izdelavi plošče. V večini so te plošče narejene na pero in utor. Podobno, kot pri ostlaih izolacijah kjer so plošče narejene s preklopom. Odlikuje jih predvsem visoka trdnost, visok faktor difuzijske odpornosti ter biološka razgradljivost. Plošče se vijačijo na podlago zato so primerne predvsem za hiše z leseno nosilno konstrukcijo. Montaža te izolacije je precej enostavna edino rezanje je oteženo, potrebno jo je rezati z električno tračno ali pa krožno žago. Tudi z ročno žago je izvedljivo vendar bodo stiki plošč slabše narejeni, ker rez ni raven.

Primerjava lastnosti toplotnih fasadnih izolacij:

1. Toplotna izolativnost oziroma toplotna prevodnost fasadne izolacije: Zmanjšuje porabo energije za ogrevanje in hlajenje, kar pomeni nižje stroške in boljše energetske bilance, višja, kot je vrednost toplotne izolativnosti - simbol je grška črka lambda bolj izolativna je plošča. Med vsemi fasadnimi izolacijami dosegajo EPS fasadne plošče najboljšo toplotno izolativnost oziroma dosegajo najnižjo toplotno prevodnost. Toplotna prevodnost najbolj izolativne EPS pološče znaša 0,031 W/mK. Medtem, ko pri ploščah iz kamene volne znaša 0,034 W/mK torej razlika je cca. 10%. Pri XPS izolacijskih ploščah znaša toplotna prevodnost 0,033 W/mK kar jih uvršča tik pod EPS plošče razlika je le cca. 5%. Najslabše izolativne so leseno vlaknene plošče. Dosegajo vrednost 0,045 W/mK, kar je cca. 45% razlika v primerjavi z EPS fasadno izolacijo. Praktično gledano to pomeni, da je potrebno kupiti 45% večjo debelino leseno vlaknene fasadne izolacije, kar negativno vpliva na ceno in debelino zidu. Iz napisanega je razvidno, da EPS fasadna izolacija dosega najvišje toplotno izolativnost in lesnovlaknena fasadna izolacija najnižjo. Fasadna izolacija iz kamene volna pa dosega malo nižje vrednosti, kot EPS.
2. Zvočna izolativnost fasadne izolacije: Znižuje zvočno emisijo iz okolice. Višja kot je vrednost v decibelih bolj je fasadna izolacija zvočno izolativna. Certificirane vrednosti za zvočno izolativnost fasadnih izolacij ne obstajajo zato se odločamo na podlagi vrednosti gostote fasadnih izolacij. Višja, kot je gostota višja je zvočna izolativnost. Pri temu parametru ima izolacija iz lesenih vlaken najboljše lastnosti. Lesnovlaknena fasadna izolacija dosega gostoto do 230 kg/m3. EPS fasadna izolacija za primerjavo ima gostoto do 18 kg/m3 in ima najnižjo zvočno izolativnost. Dobro zvočno izolativnost dosega fasadna izolacija iz kamene volne, dosega namreč gostoto do 100kg/m3. Najvišjo vrednost gostote ima lesnovlaknena fasadna izolacija in najnižjo EPS fasadna izolacija. Lahko zakljulčimo, da je lesnvlaknena fasadna izolacija najboljša izbira za zvočno izolativnost.
3. Odpornost na ogenj: Je parameter, ki opisuje kakšen delež bo fasadna izolacija prispevala k nadaljevanju požara. Eden izmed praktičnih vprašanj je koliko časa bo požar oziroma ogenj potreboval, da pride v stik z nosilno konstrukcijo hiše. V standardu DIN13501-1 so določeni razredi glede na ognjevarnost materialov med katere spada tudi fasadna izolacija. Najvišji standard je v razredu A1. Najnižji pa v razredu F. Fasadna izolacija iz kamene volne spda v razred A1 to je razred v katerega spadajo negorljivi materiali. Razred A1 – v nobeni fazi požara tudi pri polno razvitem požaru proizvodi ne prispevajo k širitvi požara in požarni obremenitvi. Primeri: kamen, opeka, kovine, anorganski materiali z manj kot 1 % organskih snovi, izolacijski proizvodi iz mineralnih vlaken. V razred E spadajo lesnovlaknene fasadne plošče in EPS fasadna izolacija. To je razred v lkaterega spadajo Gorljivi materiali in imajo zelo velik prispevek k požaru. Razred E – proizvodi, ki se krajši čas upirajo vžigu z majhnim plamenom in pri katerih ne pride do večje razširitve plamena. Primeri: mehka vlaknena plošča, ekspandirani polistiren, poliuretan, oba z zaviralci gorenja. Sicer težko ovrednostimo razliko numerično vendar lahko vidimo, da je najboljša izbira iz vidika ognjevarnosti fasadna izolacija iz kamene volne, EPS in lesnovlaknena fasadna izolacija spadata v razred gorljivih materialov.
4. Paroprepustnost oziroma difuzijska odprtost: Opisuje sposobnost fasadne izolacije absorbiranja in oddajanja vlage. Dva parametra to lastnost opisujeta. Upor vodni pari in Sd vrednost. Zelo pomembna je tudi sestava kompozita zunanje stene. Enostavno gledano mora biti kompozit sestavljen tako da imajo sloji na notranji strani kompozita višje vrednosti Sd in Upor vodni pari. Upor vodni pari je faktor, ki opisuje kako visoko stopnjo upora nudi fasadna izolacija vodni pari oziroma vlagi, ki ima zaradi razlike v temperaturi med zunajim in notranjim zrakom potencial za prehod preko kompozita zunanje stene. Večji, kot je upor več vlage se zadrži v hiši. Najboljše lastnosti v temu parametru ima fasadna izolacija iz kamene volne in sicer 1,6 medtem, ko  lesnovlaknena fasadna izolacija, dosega vrednost 3 in EPS fasadna izolacija, ki ima zelo visok upor in sicer 20-40. Naslednji faktor, ki opisuje lastnost oddajanja in sprejemanja vlage je Sd vrednost, ki opisuje kako visok vodni stolpec lahko material zadrži na svoji površini. Izražena je v metrih in višja, kot je vrednost več vlage bo material zadržal na svoji površini. Previsoka vradnost na zunanji strani stene lahko povzroči zadrževanje vlage v steni. Fasadna izolacija iz kamene volne ima najnižje Sd vrednosti 0,01 - 0,04 m pri debelini 10cm in s tem najvišjo paropropustnost v primerjavi z lesnovlakneninimi fasadnimi ploščami, ki dosegajo vrednosti od 0,12 - 0,24 m je fasadna izolacija iz kamene volne desetkrat bolj paropropustna. EPS fasadna izolacija dosega vrednosti 0,2 - 1 m pri debelini 10cm kar je v primerjavi z kameno volno cca. dvajsetkrat višja vrednost. Med omenjenimi fasadnimi izolacijami EPS fasadna izolacija zadrži največ vlage in fasadna izolacija iz kamene volne zadrži najmanj vlage. V primeru, da želite, da zunanje stene hiše omogočajo čim večji pretok vlažnega zraka je najboljša izbira fasadna izolacija iz kamene volne.
5. Fazni zamik fasadne izolacije: Ta prameter opisuje čas v katerem se bo zunanja temperatura zraka izenačila z notranjo temperaturo brez dovajanja toplote v prostor. Poleti zadržuje pregrevanje in pozimi zadržuje hlajenje prostorov v hiši. Gostejša, kot je fasadna izolacija večji je fazni zamik. Lesnovlaknena fasadna izolacija dosega najvišje vrednosti in sicer 44 min/cm, naslednja najvišjo vrednost ima fasadna izolacija iz kamene volne in sicer je odvisno od tipa mineralne volne od 6 - 18 min/cm. Najnižje vrednosti dosega EPS fasadna izolacija on sicer od 10 - 15 min/cm. V primeru, da želite povečati fazni zamik vaše zunanje stene bo največji doprinos naredila lesnovlaknena fasadna izolacija.

Pritrjevanje fasadne izolacije na podlago:

S pravilnim pristopom zagotovimo, da se v primeru močnega vetra, in lastne teže celotne fasade, fasadna izolacija dobro drži podlage.

1.     Lepljenje fasadne izolacije:

Pri izbiri vrste lepila je pomembno, da je to lepilo primerno za podlago na katero se pritrjuje fasadna izolacija in, da je primerno za tip fasadne izolacije.

Vrste fasadnih lepil:

 - Mineralno fasadno lepilo

 - Pastozna oziroma disperzijska fasadna lepila

 - Dvokomponentna oziroma brecementna fasadna lepila

- Lepljenje EPS fasadne izolacije: Na robove plošč nanesemo lepilo po celotni dolžini roba v širini cca. 5cm. V sredini plošče pa nanesemo za daln veliko kepo lepila v treh točkah. Na vogalu plošče lepila ne nanesemo s tem omogočimo, da se zrak ne ujame pod ploščo, ker izide ven tam kjer ni lepila. Pri omenjenem načinu lepljenja velja praktično pravilo, da mora najmanj 40% površine plošče biti po nanosu fasadnega lepila na plošču pokrite z fasadnim lepilom. V primeru, strojnega nanosa fasadnega lepila je potrebno nanesti najmanj 60% fasadnega lepila na povšrino plošče. Kadar so površine zunanje stene dovolj ravne lahko nanašamo lepilo po celotni povšini plošče z zobako gladilko, ki ima višino zoba 20mm. Z zobi zobate gladilke je potrebno odstraiti lepilo na mestu kjer se zob dotika plošče zato, da se ima lepilo, ki ostane na plošči možnost širiti. Lepilo lahko nanesemo tudi na podlago s tem izenačimo neravnine in ojačamo stik fasadne izolacije s podlago. Pri večjih projektih uporabljamo tudi strojni nanos fasadnega lepila. Podobno, kot pri ročnem nanosu je potrebno z lepilom prekriti najmanj 60% površine plošče in pustiti režo za izhod zraka med fasadno izolacijo in podlago.

- Lepljenje fasadne izolacije iz kamene volne: Za razliko od EPS fasadne izolacije se pri fasadni izolaciji iz kamene volne ne sme nanašati lepila točkovno ali pa v črtah ampak je potrebno lepilo nanesti po celotni površini plošče z zobato gladilko, ki ima višino zoba 20mm. Trdota fasadne izolacije iz kamene volne je manjša, kot pri EPS fasadni izolaciji zato mora biti plošča lepo podprta z lepilom po celotni površini plošče.

 - Lepljenje lesnovlaknena fasadna izolacija: pri tej izolaciji lepljenje ni potrebno. Pritrjuje se izključno z vijaki. Na lesene podlage oziroma nosilno konstrukcijo iz lesa se pritrjuje direktno na leseno podlago v primeru zidane gradnje pa je potrebno predhodno narediti leseno podkonstrukcijo s katero tudi izravnamo površino in nato pritrdimo lesnovnaknene plošče z vijaki v leseno podkonstrukcijo. Vmesen prostor med podlago in ploščami pa je je potrebno zapolniti z dodatno izolacijo. To izolacijo lahkovgradimo s tehnologijo vpihovanja ali pa tehniko polaganja plošč.

Povzetek lepljenje fasadne izolaicje: Pri lepljenju EPS fasadne izolacije in lepljenju fasadne izolacije iz kamene volna so smernice in postopki precej enaki medtem, ko pri lesnovlakneni fasadni izolaciji lepljenjje ni mogoče oziroma ni potrebno. Navkljub temu, da lepljenje ni potrebno je izdelava lesene podkonstrukcije in dodatna izolacija v sloju podkonstrukcije veliko bolj zamudna za izvedbo in primerno dražja.

2.     Sidranje fasadne izolacije:

-Sidranje EPS fasadne izolacije: Je potrebno v primerih, ko teža celotnega fasadnega sistema presega 30 kg/m2, ko ima podlaga slabšo oprijemljivost, kot naprimer beton. Pri hišah ali objektih katerih višina presega dolžino, kadar je višina višja od 8m, kadar plošče sidramo na že narejeno fasado in ko je potreba po dodatni požarni varnosti.

Potrebno število sider je od 6 kos/m2 do 12 kos/m2. odvisno je od omenjenih primerov. Na vogalih je potrebno dodatno sidranje in sicer v širini enega metra je potrebno EPS fasadno izolacijo sidrati dodatno zaradi vleka oziroma podtlaka, ki ga ustvari veter pri hitrosti od 85 km/h do 135 km/h. Vsako stran vogala v širini enega metra je potrebno sidrati z 12 kos/m2.

SLIKA: Shema sidranja

-Sidranje fasadne izolacije iz mineralne volne: Smernice oziroma pravila sidranja fasadnih plošč iz kamene volne so zelo podobne, kot pri EPS ploščah. Razliko predstavljajo lamelne fasadne plošče iz kamene volne. Lamele imajo smer vlaken obrnjeno pravokotno na podlago zato se lamele samo lepijo.

SLIKA: Shema sidranja

-Sidranje lesnovlaknene fasadne izolacije: Lesnovlakneno izolacija lahko sidramo s sponkami ali pa z vijaki. Za zidano gradnjo je potrebno predhodno izdelati leseno podkonstrukcijo in v sloju lesene podkonstrukcije dodatno vgraditi izolacijo. Lesnovlaknene fasadne plošče nato pritrjujemo v to podkosntrukcijo. S podkonstrukcijo dodatno izravnamo neravnine. Pri montažni gradnji oziroma leseni nosilni konstrukcije dodatna lesena podkonstrukcija ni potrebna.

SLIKA: Shema sidranja

Povzetek sidranja fasadne izolacije: Vsi tipi izolacij imajo podoben način sidranja. Razlika je lamelna fasadna izolacija iz kamene volne, kjer do debeline 16cm in višine 20m sidranje ni potrebno.

ZAKLJUČEK:

Ob pregledu lastnosti vseh tipov fasadnih izolacijo je razvidno, da z nakupom EPS fasadne izolacije dosežemo najboljše topolotno izolativne lastnosti medtem, ko z nakupom fasadne izolacije iz kamene volne dosežemo zelo primerljive toplotno izolativne lastnosti, najboljše zvočnoizolativne lastnosti in veliko boljši fazni zamik, kot pri EPS fasadni izolaciji. Lesenovlaknena fasadna izolacija nam ponuja najslabše toplotnoizolativne lastnosti, zelo dobre zvočnoizolativne lastnosti in dober fazni zamik. Treba je poudariti, da zvočnoizolativne lastnosti pri nobeni fasadni izolaciji niso direktno dokazane ampak jih sklepamo glede na gostoto fasadne ziaolacije. Pri zvočni izolativnosti pa igra močno vlogo tudi homogenost materiala. V primeru, da je gostota materiala enakomerno razporejena čez presek plošče ima taka plošča slabše zvočnoizolativne lastnosti, kot pa nehomogena plošča.

Lepljenje fasadne izolacije  je enako časovno in materialno potratno pri vseh tipih. Razlika je lesenovlaknena fasadna izlacija, ki jo ne lepimo ampak jo samo vijačimo v leseno podkonstrukcijo. Strošek lepljeljenja je zato pri tej izolaciji ničen ampak je strošek pritjevanja te izolacije precej višji, kot pri ostalih fasadnih izolacijah.